Kulinarični dan

hot dog

Danes smo lahko pred predavanji kupili hot dog, hamburger ali majhen ocvrti krompirček. Dvorišče univerze je bilo polno majhnih prikolic, vozičkov in podobnih reči na štirih kolesih, iz katerih je slastno dišalo po hrani, v predavalnicah pa smo zapirali okna, da smo lažje zdržali do konca. Še vedno se navajam, da se včasih tudi na faksu lahko zgodijo take kulske reči.

Nov začetek

kovček

Ko polniš kovček s stvarmi za eno leto, je 23 kilogramov pač čisto premalo. Ko pa z letalom priletiš v Lizbono in s tem istim kovčkom divje tečeš po ploščadi, ker metro počasi zapira svoja vrata, ko te ljudje prebadajo s pogledom, ker se je ročaj tega istega kovčka zataknil in jih drega natanko v njihovo stegno, ko moraš s tem istim kovčkom po tekočih stopnicah, ki pa niso nič kaj pripravne za veliko prtljago in tako stakneš veliko modrico na nogi, ker s tem istim kovčkom izgubiš ravnotežje, ter ko s tem istim kovčkom slediš navigaciji, ki vodi do tvojega novega doma in te skoraj kap, ker s tem istim kovčkom v roki zagledaš okrog 35 stopnic, teh 23 kilogramov ni več tako premalo.

Prvi dan v Lizboni.

Moral bi biti dan no. 1

… Pa ni.

airport

V Benetkah se v času kosila pokvari avion. Čakamo. Še čakamo. Sporočijo, da bomo prišli v Barcelono pozno ponoči. In tako se tudi zgodi. Noč je že in izgubijo vso prtljago. Po eni uri se prtljaga čudežno pojavi. A jaz presedam na drug avion, zato je prtljaga na drugem koncu letališča. To sporočijo šele takrat, ko drugi odpeljejo že vse kufrčke. Zaradi zamude našega aviona ni več letov do Lizbone. Ponudijo mi hotel in prevoz z avtobusom. Sprejmem. Ker sem edina, ki bi šla do hotela, se avtobusar odloči, da ne bo peljal samo mene. Tudi prav. Grem do taksija. Taksist pravi, da je hotel 2 uri stran od letališča. Ura pa je pol polnoči. Odločiva se, da poiščeva hotel v Barceloni. Ta teden pa imajo neko kemijsko konferenco in vsi, ampak res vsi hoteli in hostli so prepolni. Greva še do zadnjega hotela v mestu (z eno zvezdico, prosim lepo) in dva tipa pred mojim nosom rezervirata zadnjo prosto sobo. “Grem spat na letališče.” Račun za taksi je itak vrtoglav. In greva nazaj.
Nocoj je moja postelja trd sedež sredi Barcelonskega letališča.
(Ubistvu je vse skupaj prav smešno. Še v Mehiko prej prideš).