Mesto umetnikov

Že zjutraj je v sobo udarila sopara, da sva komaj sedli na tramvaj in se odpeljali do tržnice. Srebali sva kavo – mati en požirek, espresso namreč ne traja dolgo. In potem sva tekli v hrib, obljubila mi je čudovit razgled. Res je bil, najbolj pa sva cenili mir, prezgodaj je bilo še za množice turistov. Za trenutek sva lahko izgubili fokus. In moja kamera tudi.

Leave a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *